DS 3. Izboljšanje sistema spremljanja smrekovih podlubnikov z izbiro najbolj učinkovite in ekonomične metode

Odgovorna oseba za DS 3: Andreja Kavčič

Sodelujoče organizacije: GIS, ZGS

Vsebina DS 3 usteza naslednjim projektnim ciljem:

  • primerjati učinkovitost različnih znamk feromonov (npr. IT Ecolure, Pheroprax, Typosan, Ipstyp, Ipsowit) na ulov osmerozobega smrekovega lubadarja ter na dodatni ulov s poudarkom na plenilcih osmerozobega smrekovega lubadarja na območjih prizadetih zaradi ujm,
  • primerjati učinkovitost ulova osmerozobega smrekovega lubadarja med različnimi tipi pasti z enakim atraktantom (npr. režaste pasti (Theysohn), križne pasti, lijakaste pasti (Lindgren)) ter dodatnega ulova s poudarkom na plenilcih osmerozobega smrekovega lubadarja na območjih prizadetih zaradi ujm,
  • primerjati učinkovitost ulova osmerozobega smrekovega lubadarja pri postavitvi enojne, dvojne in trojne Theysohnove pasti.

V Evropi so na voljo in se uporabljajo različa sredstva za privabljanje osmerozobega smrekovega lubadarja z namenom ugotavljanja številčnosti populacij te vrste v gozdovih (IT Ecolure, Pheroprax, Typosan, Ipstyp, Ipsowit). Prav tako so za spremljanje številčnosti podlubnikov na voljo in se uporabljajo različni tipi pasti (režaste pasti (Theysohn), križne pasti, lijakaste pasti (Lindgren)), ki omogočajo bodisi suh ulov bodisi moker ulov. Na ulov hroščev v feromonske pasti vpliva veliko dejavnikov žive in nežive narave, ki imajo pogosto lahko sinergističen ali pa antagonističen vpliv in so specifični na lokalnem nivoju. Zaradi tega številne raziskave, ki so bile opravljene z namenom ugotavljanja učinkovitosti feromonskih vab in pasti za spremljanje številčnosti populacij osmerozobega smrekovega lubadarja, dajejo različne rezultate. Feromonske vabe in pasti pa vplivajo tudi na netarčne organizme, ki se v past ujamejo, ker jih vaba tako kot podlubnike privlači (npr. plenilci, parazitoidi in paraziti podlubnikov) ali pa se v past ujamejo naključno, ker se ta nahaja na
njihovi poti, kar je med drugim odvisno od velikosti in oblike pasti.

V DS 3 predlaganega projekta želimo ugotoviti, kateri feromonski pripravek je najbolj učinkovit za privabljanje osmerozobega smrekovega lubadarja z namenom spremljanja številčnosti osebkov za potrebe napovedovanja namnožitev te vrste v slovenskih razmerah v ozdovih, prizadetih zaradi ujm. Ugotoviti želimo tudi, kateri tip pasti je za tovrstno lovljenje hroščev Ips typographus najbolj primeren. Poleg tega nameravamo tudi razjasniti, ali in kako se ulov hroščev osmerozobega smrekovega lubadarja spremeni, če enojno režasto past tipa Theysohn, ki se največ uporablja za spremljanje številčnosti populacij smrekovih podlubnikov v Sloveniji, sestavimo v dvojno ali trojno past.

Aktivnost 3.1: Primerjava učinkovitosti različnih feromonskih pripravkov za privabljanje osmerozobega smrekovega lubadarja, Ips typographus, na ulov hroščev te vrste in drugih vrst žuželk, s poudarkom na plenilcih osmerozobega smrekovega lubadarja, na območju Slovenije, natančneje na območjih, prizadetih zaradi ujm.

Odgovorna oseba za DS 3.1: Andreja Kavčič

Izvajalci aktivnosti: GIS, ZGS

V aktivnosti 3.1 bomo primerjali učinkovitost različnih feromonskih pripravkov za privabljanje osmerozobega smrekovega lubadarja na ulov hroščev te vrste in drugih vrst žuželk, s poudarkom na plenilcih podlubnika Ips typographus, na območju Slovenije, natančneje na območjih, prizadetih zaradi ujm. Številne raziskave so namreč pokazale, da so različni feromonski pripravki različno učinkoviti za lovljenje osmerozobega smrekovega lubadarja, ulov hroščev te vrste in neciljnih žuželk pa je zelo odvisen od lokalnih abiotskih in biotskih dejavnikov.

V aktivnosti 3.1 bomo med seboj primerjali 5 različnih feromonskih pripravkov za privabljanje osmerozobega smrekovega lubadarja, in sicer IT Ecolure, Pheroprax, Typosan, Ipstyp, Ipsowit. Za raziskavo bomo uporabili pasti, ki se standardno uporabljajo za spremljanje številčnosti populacije osmerozobega smrekovega lubadarja, t.j. enojne režaste pasti tipa Theysohn. Raziskavo bomo izvedli na izbranem območju, ki ima delež smreke v lesni zalogi 70 % ali več in ga je v pretekli sezoni prizadela naravna ujma. Kot kontrolo bomo poskus izvedli tudi na nepoškodovanem območju z enakim deležem smreke in primerljivimi ostalimi ekološkimi pogoji (drevesna sestava, nadmorska
višina, naklon, osončenost, povprečna mesečna temperatura zraka, povprečna mesečna količina padavin). V obeh primerih bo ob postavitvi poskusa populacija osmerozobega smrekovega lubadarja pod pragom namnožitve.

Z izvedbo kontrolnega poskusa na nepoškodovanem območju in primerjavo rezultatov z rezultati poskusa na območju, poškodovanem zaradi naravne ujme, želimo ugotoviti, ali ekološko stanje gozdnega sestoja, ki ga je prizadela naravna ujma (velika količina podrtega drevja, ki predstavlja material za zaleganje in hrano, nenadna obsežna presvetlitev, ki negativno vpliva na fiziološko stanje okoliškega stoječega drevja, …), vpliva na privabljanje hroščev osmerozobega smrekovega lubadarja v enojne pasti tipa Theysohn z različnimi feromonskimi feromonskimi pripravki in s tem posredno na učinkovitost spremljanja številčnosti populacije Ips typographus s feromonskimi vabami z namenom zanesljivega napovedovanja namnožitve na območjih, prizadetih zaradi ujm, v primerjivi z območji, ki jih ujme niso prizadele.

Na vsakem od izbranih območij bomo postavili 5 pasti s posamezno izbrano feromonsko vabo, skupno 25 pasti. Pasti bomo po izbranem območju razporedili naključno in enakomerno, in sicer tako, da bo posamezna past od sosednjih pasti oddaljena vsaj 1 km. Ulov v pasti bomo spremljali od začetka aprila do konca septembra. Ulov bomo pobirali na 7–14 dni, odvisno od temperature zraka. Vsak odvzeti vzorec (ulov) bo analiziran v Laboratoriju za varstvo gozdov Gozdarskega inštituta Slovenije. V vzorcih prisotne organizme bomo identificirali na podlagi morfoloških značilnosti ujetih osebkov. Sočasno s pobiranjem ulova s pasti bomo kontrolirali količino preostalega feromonskega pripravka, v kolikor bo to mogoče, in ga po potrebi zamenjali s svežim. Sicer bomo feromonske vabe v pasteh menjali v skladu z navodili proizvajalca posameznega feromonskega pripravka. Na podlagi rezultatov analize ulova v režaste pasti s posamezno feromonsko vabo skozi celo sezono bomo izbrali feromonski pripravek, ki se bo izkazal kot najbolj primeren za spremljanje številčnosti populacije osmerozobega smrekovega lubadarja za potrebe napovedovanja namnožitev te vrste podlubnika po naravnih ujmah tako z vidika intenzitete delovanja tekom celotne življenjske dobe pripravka, kot tudi z vidika minimalnega ulova netarčnih organizmov in dostopne cene. Kateri feromonski pripravek za privabljanje osmerozobega smrekovega lubadarja je najbolj primeren za spremljanje številčnosti populacije podlubnika Ips typographus in napovedovanje namnožitev te vrste po naravnih ujmah, bomo ugotovili s primerjavo ulova tekom sezone in cene med posameznimi feromonskimi vabami na posameznem območju (ujma/nepoškodovano). Primerjava več različnih feromonskih pripravkov za privabljanje osmerozobega smrekovega lubadarja
na istem območju Slovenije bo omogočila izbiro feromonske vabe, ki bo najbolj optimalna za spremljanje številčnosti populacije osmerozobega smrekovega lubadarja z namenom napovedovanja namnožitev po naravnih ujmah v gozdovih na območju Slovenije, tako z vidika natančnosti in zanesljivosti kot tudi s finančnega vidika.

Rezultati aktivnosti 3.1 predlaganega projekta bodo neposredno uporabni pri oblikovanju metodologije za natančno in zanesljivo spremljanje populacij osmerozobega smrekovega lubadarja s ciljem zanesljivega napovedovanja namnožitev te vrste smrekovega podlubnika na območjih, ki so jih prizadele naravne ujme.

Rezultat aktivnosti 3.1:

  • Feromonski pripravek, ki bo imel najboljše razmerje med ceno in učinkovitostjo ulova
    osmerozobega smrekovega lubadarja za potrebe zanesljivega in natančnega napovedovanja namnožitev po naravnih ujmah na območju Slovenije, s kar najmanjšim vplivom na ostale vrste organizmov, predvsem plenilcev smrekovih podlubnikov.
  • Elaborat z naslovom Primerjava učinkovitosti različnih feromonskih pripravkov za privabljanje osmerozobega smrekovega lubadarja, Ips typographus, na ulov hroščev te vrste in drugih vrst žuželk, s poudarkom na plenilcih osmerozobega smrekovega lubadarja, in njihova uporabnost za napovedovanje namnožitev osmerozobega smrekovega lubadarja na območju Slovenije, natančneje na območjih, prizadetih zaradi ujm.
  • Znanstveni članek

Časovni načrt: M1-M12
Aktivnost 3.2: Primerjava učinkovitosti ulova osmerozobega smrekovega lubadarja, Ips typographus, ter drugih vrst žuželk, s poudarkom na plenilcih osmerozobega smrekovega  lubadarja, med enojno, dvojno in trojno režasto pastjo tipa Theysoh na območju Slovenije, natančneje na območjih, prizadetih zaradi ujm.
Odgovorna oseba za DS 3.2: Andreja Kavčič

Izvajalci aktivnosti: GIS, ZGS

V aktivnosti 3.2 predlaganega projekta bomo primerjali učinkovitost enojnih, dvojnih in trojnih pasti tipa Theysohn ob uporabi istega feromonskega pripravka, in sicer vabe, ki jo bomo izbrali v DS 3.1. predlaganega projekta, na ulov osmerozobega smrekovega lubadarja in drugih vrst žuželk, s poudarkom na plenilcih podlubnika Ips typographus, na območju Slovenije, natančneje na območjih, prizadetih zaradi ujm.

Režaste pasti tipa Theysohn so tip prestreznih pasti, pri katerih oblika oz. površina lahko pomembno vpliva na ulov ciljne vrste podlubnika in drugih vrst letečih organizmov. Raziskave in opažanja v praksi si niso enotni, kako na ulov osmerozobega smrekovega lubadarja in netarčnih vrst organizmov vpliva kombinacija enojne režaste pasti tipa Theysohn v dvojno in trojno past, zato nameravamo to dilemo razrešiti v sklopu aktivnosti 3.2 predlaganega projekta.

V aktivnosti 3.2 predlaganega projekta bomo med seboj primerjali enojno, dvojno in trojno režasto past tipa Theysohn. Vsako past bomo preskusili kot past za suh ulov.
Enako kot v 3.1 bomo tudi raziskavo v 3.2 izvedli na izbranem območju, ki ima delež smreke v lesni zalogi 70 % ali več in ga je v pretekli sezoni prizadela naravna ujma. Kot kontrolo bomo poskus izvedli tudi na nepoškodovanem območju z enakim deležem smreke in primerljivimi ostalimi ekološkimi pogoji (drevesna sestava, nadmorska višina, naklon, osončenost, povprečna mesečna temperatura zraka, povprečna mesečna količina padavin). V obeh primerih bo ob postavitvi poskusa populacija osmerozobega smrekovega lubadarja pod pragom namnožitve.

Z izvedbo kontrolnega poskusa na nepoškodovanem območju in primerjavo rezultatov z rezultati poskusa na območju, poškodovanem zaradi naravne ujme, želimo ugotoviti, ali ekološko stanje gozdnega sestoja, ki ga je prizadela naravna ujma (velika količina podrtega drevja, ki predstavlja material za zaleganje in hrano, nenadna obsežna presvetlitev, ki negativno vpliva na fiziološko stanje okoliškega stoječega drevja, …), vpliva na privabljanje hroščev osmerozobega smrekovega lubadarja v enojne, dvojne in trojne režaste pasti tipa Theysohn z izbrano feromonsko vabo in s tem posredno na učinkovitost spremljanja številčnosti populacije Ips typographus z različnimi kombinacijami režaste
pasti tipa Theysohn z enako feromonsko vabo z namenom zanesljivega napovedovanja namnožitve osmerozobega smrekovega lubadarja na območjih, prizadetih zaradi ujm.

Na vsakem od izbranih območij bomo postavili 5 pasti posamezne vrste, skupno 15 pasti, od katerih bodo vse vsebovale enak feromonski pripravek za privabljanje osmerozobega smrekovega lubadarja, in sicer feromonsko vabo, ki jo bomo izbrali v DS 3.1. Pasti bomo po izbranem območju razporedili naključno in enakomerno, in sicer tako, da bo posamezna past od sosednjih pasti oddaljena vsaj 1 km. Ulov v pasti bomo spremljali od začetka aprila do konca septembra. Ulov bomo pobirali na 7–14 dni, odvisno od temperature. Vsak odvzeti vzorec (ulov) bo analiziran v Laboratoriju za varstvo gozdov
Gozdarskega inštituta Slovenije. V vzorcih prisotne organizme bomo identificirali na podlagi morfoloških značilnosti ujetih osebkov. Sočasno s pobiranjem ulova s pasti bomo kontrolirali količino preostalega feromonskega pripravka v posamezni pasti, v kolikor bo to mogoče, in ga po potrebi zamenjali s svežim. Sicer bomo feromonske vabe v pasteh menjali v skladu z navodili proizvajalca izbranega feromonskega pripravka.
Na podlagi rezultatov analize ulova v posamezno vrsto pasti skozi celo sezono bomo izbrali tip režaste pasti tipa Theysohn, ki se bo izkazal kot najbolj primeren za spremljanje številčnosti populacije osmerozobega smrekovega lubadarja za potrebe napovedovanja namnožitev te vrste podlubnika po naravnih ujmah tako z vidika ulova osmerozobega smrekovega lubadarja in netarčnih organizmov preko cele sezone, kot tudi cene.

Kateri tip režaste pasti tipa Theysohn z izbranim feromonskim pripravkom je najbolj primeren za spremljanje številčnosti populacije podlubnika Ips typographus in napovedovanje namnožitev te vrste po naravnih ujmah v Sloveniji, bomo ugotovili s primerjavo ulova tekom sezone med posameznimi tipi pasti na posameznem območju (ujma/nepoškodovano).

Primerjava ulova v enojne in kombinirane režaste pasti tipa Theysohn na istem območju Slovenije bo omogočila izbiro tipa pasti, ki bo najbolj optimalen za spremljanje številčnosti populacije osmerozobega smrekovega lubadarja z namenom napovedovanja namnožitev po naravnih ujmah v gozdovih na območju Slovenije, tako z vidika natančnosti in zanesljivosti kot tudi z vidika ekonomičnosti.

Rezultati aktivnosti 3.2 predlaganega projekta bodo neposredno uporabni pri oblikovanju metodologije za natančno in zanesljivo spremljanje populacij osmerozobega smrekovega lubadarja s ciljem zanesljivega napovedovanja namnožitev na območjih, ki so jih prizadele naravne ujme.

Rezultat aktivnosti 3.2:

  • Kombinacija režaste pasti tipa Theysohn (enojna, dvojna ali trojna past), ki bo ob uporabi iste feromonske vabe omogočala najbolj natančno in zanesljivo napovedovanje namnožitve osmerozobega smrekovega lubadarja po naravnih ujmah na območju Slovenije, s kar najmanjšim vplivom na ostale vrste organizmov, predvsem plenilcev smrekovih podlubnikov.
  • Elaborat z naslovom Primerjava ulova osmerozobega smrekovega lubadarja, Ips typographus, in drugih vrst žuželk, s poudarkom na plenilcih osmerozobega smrekovega lubadarja, v enojne, dvojne in trojne pasti tipa Theysohn z isto feromonsko vabo in uporabnost posamezne kombinacije režaste pasti tipa Theysohn za napovedovanje namnožitev osmerozobega smrekovega lubadarja na območju Slovenije, natančneje na območjih, prizadetih zaradi ujm.
  • Znanstveni članek

Časovni načrt: M12-M24
Aktivnost 3.3: Primerjava učinkovitosti ulova osmerozobega smrekovega lubadarja, Ips typographus, med različnimi tipi pasti z enakim feromonskim pripravkom oz. atraktantom (npr. režaste pasti (Theysohn), križne pasti, lijakaste pasti (Lindgren)) ter drugih vrst žuželk, s poudarkom na plenilcih osmerozobega smrekovega lubadarja, na območju Slovenije, natančneje na območjih, prizadetih zaradi ujm.

Odgovorna oseba za DS 3.3: Andreja Kavčič

Izvajalci aktivnosti: GIS, ZGS

V aktivnosti 3.3 bomo primerjali učinkovitost različnih tipov pasti s feromonskim pripravkom, ki ga bomo izbrali v DS 3.1 predlaganega projekta, na ulov osmerozobega smrekovega lubadarja in drugih vrst žuželk, s poudarkom na plenilcih podlubnika Ips typographus, na območju Slovenije, natančneje na območjih, prizadetih zaradi ujm. Številne raziskave so pokazale, da so različni tipi pasti različno učinkoviti za lovljenje osmerozobega smrekovega lubadarja, ulov hroščev te vrste in neciljnih žuželk pa je zelo odvisen od lokalnih abiotskih in biotskih dejavnikov. Zaradi uporabljenih različnih feromonskih pripravkov ter raznolikih ekoloških razmer v različnih raziskavah rezultati med seboj večinoma niso primerljivi in zato ne morejo biti splošno uporabni, saj je zanesljivost v spremenjenih ekoloških razmerah vprašljiva.

V aktivnosti 3.3 bomo med seboj primerjali 3 različne tipe pasti za lovljenje hroščev osmerozobega smrekovega lubadarja, in sicer režaste pasti (Theysohn), ki jih bomo kot najprimernejše izbrali v 3.2, križne pasti in lijakaste pasti (Lindgren). Vsako past bomo preskusili kot past za suh ulov in past za moker ulov, kar skupaj znese 6 različnih pasti.
Enako kot v 3.1 in 3.2 bomo tudi raziskavo v 3.3 izvedli na izbranem območju, ki ima delež smreke v lesni zalogi 70 % ali več in ga je v pretekli sezoni prizadela naravna ujma. Kot kontrolo bomo poskus izvedli tudi na nepoškodovanem območju z enakim deležem smreke in primerljivimi ostalimi ekološkimi pogoji (drevesna sestava, nadmorska višina, naklon, osončenost, povprečna mesečna temperatura zraka, povprečna mesečna količina padavin). V obeh primerih bo ob postavitvi poskusa populacija osmerozobega smrekovega lubadarja pod pragom namnožitve.

Z izvedbo kontrolnega poskusa na nepoškodovanem območju in primerjavo rezultatov z rezultati poskusa na območju, poškodovanem zaradi naravne ujme, želimo ugotoviti, ali ekološko stanje gozdnega sestoja, ki ga je prizadela naravna ujma (velika količina podrtega drevja, ki predstavlja material za zaleganje in hrano, nenadna obsežna presvetlitev, ki negativno vpliva na fiziološko stanje okoliškega stoječega drevja, …), vpliva na privabljanje hroščev osmerozobega smrekovega lubadarja v različne tipe prestreznih pasti z enako feromonsko vabo in s tem posredno na učinkovitost spremljanja številčnosti populacije Ips typographus z različnimi tipi prestreznih pasti z namenom zanesljivega napovedovanja namnožitve osmerozobega smrekovega lubadarja na območjih, prizadetih
zaradi ujm.

Na vsakem od izbranih območij bomo postavili 5 pasti posamezne vrste, skupno 15 pasti, od katerih bodo vse vsebovale enak feromonski pripravek za privabljanje osmerozobega smrekovega lubadarja. Pasti bomo po območju razporedili naključno in enakomerno, in sicer tako, da bo posamezna past od sosednjih pasti oddaljena vsaj 1 km. Ulov v pasti bomo spremljali od začetka aprila do konca septembra. Ulov bomo v suhih pasteh pobirali na 7–14 dni, odvisno od temperature, v mokrih pasteh pa enkrat mesečno. Vsak odvzeti vzorec (ulov) bo analiziran v Laboratoriju za varstvo gozdov Gozdarskega inštituta Slovenije. V vzorcih prisotne organizme bomo identificirali na podlagi morfoloških značilnosti ujetih osebkov. Sočasno s pobiranjem ulova s pasti bomo kontrolirali količino
preostalega feromonskega pripravka, v kolikor bo to mogoče, in ga po potrebi zamenjali s svežim. Sicer bomo feromonske vabe v pasteh menjali v skladu z navodili proizvajalca uporabljenega feromonskega pripravka.

Na podlagi rezultatov analize ulova v posamezno vrsto pasti skozi celo sezono bomo izbrali tip, ki se bo izkazal kot najbolj primeren za spremljanje številčnosti populacije osmerozobega smrekovega lubadarja za potrebe napovedovanja namnožitev te vrste podlubnika po naravnih ujmah tako z vidika ulova osmerozobega smrekovega lubadarja in netarčnih organizmov preko cele sezone, kot tudi enostavnosti uporabe in cene pasti.

Kateri tip pasti z izbranim feromonskim pripravkom je najbolj primeren za spremljanje številčnosti populacije podlubnika Ips typographus in napovedovanje namnožitev te vrste po naravnih ujmah, bomo ugotovili s primerjavo ulova tekom sezone in cene med posameznimi tipi pasti na posameznem območju (ujma/nepoškodovano).
Primerjava več različnih tipov pasti na istem območju Slovenije bo omogočila izbiro tipa pasti, ki bo najbolj optimalen za spremljanje številčnosti populacije osmerozobega smrekovega lubadarja z namenom napovedovanja namnožitev po naravnih ujmah v gozdovih na območju Slovenije, tako z vidika natančnosti in zanesljivosti kot tudi z vidika ekonomičnosti.

Rezultati aktivnosti 3.3 predlaganega projekta bodo neposredno uporabni pri oblikovanju metodologije za natančno in zanesljivo spremljanje populacij osmerozobega smrekovega lubadarja s ciljem zanesljivega napovedovanja namnožitev na območjih, ki so jih prizadele naravne ujme.

Rezultat aktivnosti 3.3:

  • Tip pasti, ki bo imel ob uporabi iste feromonske vabe najboljše razmerje med ceno in učinkovitostjo ulova osmerozobega smrekovega lubadarja za potrebe zanesljivega in natančnega napovedovanja namnožitev po naravnih ujmah na območju Slovenije, s kar najmanjšim vplivom na ostale vrste organizmov, predvsem plenilcev smrekovih podlubnikov.
  • Elaborat z naslovom Primerjava ulova osmerozobega smrekovega lubadarja, Ips typographus, in drugih vrst žuželk, s poudarkom na plenilcih osmerozobega smrekovega lubadarja, v različne tipe pasti z isto feromonsko vabo in uporabnost posamezne vrste pasti za napovedovanje namnožitev osmerozobega smrekovega lubadarja na območju Slovenije, natančneje na območjih, prizadetih zaradi ujm.
  • Znanstveni članek

Časovni načrt: M12-M24